Ali veš, kdo je dejanski “oče” igrifikacije?

Ne, žal to nista naša ustanovitelja Marko ali Blaž, čeprav bi si tega naziva verjetno še kako želela … ampak sta rojena malce prepozno 😁

Dejanski začetnik metodologije, ki za boljše delovanje, rezultate in učinke uporablja zakonitosti iger, torej igrifikacije je …

… drumroll …

Benjamin Franklin!

Ja, THE Benjamin Franklin, verjetno najbolje poznan kot “ustanovnioče” Združenih držav Amerike, je pravzaprav pionir pri vključevanju igrifikacije v svoje vsakdanje življenje za izboljšanje osebnih in poslovnih rezultatov?

Gospod Franklin ni bil le politični vizionar, temveč tudi pionir na področju osebne in poslovne učinkovitosti. Njegov edinstven – in več kot očitno izredno učinkovit – pristop k osebnemu in poslovnemu razvoju je odseval to, čemur danes rečemo igrifikacija.

Kako je Benjamin Franklin uporabljal igrifikacijo?

Verjetno poznaš citat “Tell me and I forget. Teach me and I remember. Involve me and I learn.”

Izrekel ga je ravno Benji, ki pa o metodologiji ni zgolj govorili, ampak jo tudi aktivno živel.

The Virtue Chart oz Tabela Vrlin

Najbolj znano orodje za osebni razvoj Franklina je bila njegova tabela vrlin. Definiral je 13 vrlin, kot so zmernost, tišina, red, … ter jih vestno spremljal vsak dan.

Ta tabela je delovala kot osebna točkovna lestvica (Leaderboard), ki je spodbujala redno samorefleksijo in konstanten osebni razvoj.

Incremental Progress oz Koračni napredek

Namesto da bi se preobremenjeval, se je Franklin osredotočil na eno specifično vrlino na teden, ki jo je negoval in ji namenjal fokus in pozornost. Ta postopen pristop je omogočal reden napredek brez izgorelosti, ki je povezana s poskusom dosegati preveč, prehitro.

Feedback Loop oz Povratna zanka (informacij)

Domnevno je Franklin vsak večer skrbno pregledal svoj dan in označil svoje uspehe ter neuspehe pri izpolnjevanju svojih ciljev.

Ta dnevna refleksija je služila kot zanka povratnih informacij, ki mu je dala vpogled v njegove vedenjske vzorce in področja, ki jih je potrebno izboljšati.

Social Accountability oz Družbena odgovornost

O svojem sistemu je pogosto razpravljal s prijatelji ter aktivno iskal njihova mnenja in nasvete. Na ta način je svoj proces in metodo izpopolnjeval, dopolnjeval in nadgrajal. Podobno kot igrifikacija z aktivnim vključevanjem uporabnikov omogoča nenehne povratne informacije o tem, kaj deluje in kaj ne. Na različnih področjih.

Franklin je podobna načela uporabljal tudi v svojih poslovnih podvigih. Postavil je jasne cilje za svoje podjetje. Natančno je spremljal napredek in po potrebi prilagajal strategije.

Razumel je pomembnost motivacije svojih zaposlenih. Uvajal je inovativne delovne prakse (brainstormingi), ki so spodbujale vse člane ekipe, da se aktivno vključujejo v delo (in uspeh) podjetja. S čimer raste motivacija podobno kot igralne mehanike skrbijo za motivacijo uporabnikov v različnih neigralnih kontekstih.

Franklinov pristop k reševanju problemov v poslovnem svetu je bil metodičen in kreativen in je pogosto spominjal na igranje strateške igre. Spodbujal je inovativno razmišljanje, kar je spodbudilo močno kulturo vkjučevanja in aktivne participacije.

Razumel je tudi moč mreženja, kar je Franklina pripeljalo do ustanovitve kluba Junto – kluba za medsebojno sodelovanje v poslu in debate o filozofiji.

Poleg tega, da je pustil močan pečat tako v političnem kot poslovnem svetu, mu lahko dodamo še eno veliko značko (Badge 🏆) za razvoj in postavitev temljev pri metodi, ki jo danes poznamo pod pojmom igrifikacija.