VR očala in oprema: Ultimativni vodič po VR svetu

Če smo sodobnim tehnologijam še pred časom dejali “tehnologije prihodnosti”, so te danes ta že precej močno vpete v naša življenja. Ali pa vsaj vsak dan bolj. Navidezna resničnost (VR – Virtual Reality), obogatena resničnost (AR – Augmented Reality), umetna inteligenca (AI – Artificial Intelligence), kripto valute in tako naprej, so tehnologije, ki jih bomo vedno bolj pogosto uporabljali v dnevnem besednjaku.

Pomislite, kdaj ste nazadnje uporabili Facebook, Instagram ali Snapchat filter, kjer ste si nadeli mačja ušesa, se smejali soncu ali bili na plaži sredi decembra … vse to je obogatena resničnost (AR).

Toda temu širokemu konceptu, ki se dobesedno vsak dan nadgrajuje, izpopolnjuje in utira nove poti v razumevanju, česa vse smo zmožni in predvsem, česa vse je zmožna tehnologija, se danes ne bomo posvečali. Pod drobnogled  bom vzel meni najbolj zanimivo od omenjenih tehnologij – VR. Virtualno/Navidezno resničnost.

VR očala in celotna VR tehnologija postajajo povsem običajen del našega vsakdana. Redno videvamo oglase za VR marketing kampanje, vedno več je VR predstavitev in tudi zaradi razvoja VR tehnologije marsikateri test v znanosti nosi manjše realne posledice. Toda kaj pravzaprav je VR tehnologija? Kakšne vrste VR očal je moč izbrati na trgu? Bi podjetja morala več vlagati v doživetvni marketing? In kaj za vraga se z VR tehnologijo in opremo da doseči za običajnega uporabnika.

V tem ultimativnem vodiču po VR svetu in VR tehnologijah, si lahko preberete:

• Kaj je VR tehnologija?
• Kako deluje VR tehnologija?
• Zgodovina in razvoj VR očal in opreme.
• Vrste, kakovost in cene VR očal ter opreme.
• Najbolj zanimivi primeri uporabe VR očal v realnem življenju.

Kaj je VR tehnologija?

Verjeli ali ne, toda začetki VR naprav in tehnologije segajo že v začetek 20. stoletja. Pravzaprav točnega podatka ni oziroma ga različni srokovnjaki interpretirajo različno. To pa zato, ker si niso povsem enotni niti v sami definiciji VR tehnologije.

Nekateri VR tehnologijo razumejo kot okolje, vzporedno resničnemu, ki je ustvarjeno tako kakovostno, da uporabnik pozabi na zakonitosti resničnega sveta. Zato, da je uporabnik v VR okolju ne potrebuje posebnih očal, temveč lahko oziroma mora izkušnjo vzporedne resničnosti pričarati že samo okolje in vsebina informacij v njem. A o tem nekaj vrstic kasneje.

Spet drugi, pa zagovarjajo paradigmo, da mora uporabnik z VR tehnologijo “vstopiti” v drug čas, prostor in zakonitosti, česar pa seveda brez naprednih VR očal in podporne VR opreme (senzroji, slušalke, podporni mehanski elementi) ne moremo doseči. Še.

Po besedah Elona Muska, bi lahko to postalo resničnost še za časa naših generacij. Celotno in izredno zanimivo  (srhljivo?) predstavitev projekta Neurolink, s katerim se Musk ukvarja zadnji dve leti, si lahko ogledate v videu. 

Tony Parisi, eden od pionirjev virtualne resničnosti, virtualno resničnost opisuje na sledeč način. “VR ima samo en cilj in sicer, da nas prepriča, da smo v danem trenutku nekje drugje. To počne s prevaro človeških možgonov. Na eni strani preko vidnega korteksa ter na drugi preko drugega dela možganov, ki zaznavajo gibanje.”

Kaj je virtualna resničnost?

Virtualna resničnost (VR) je izredno poglobljena in resničnosti približina izkušnja doživljanja nekega drugega okolja. Resničnega – ko se iz udobja svoje dnevne sobe izstrelimo na drugi konec sveta. Ali pa samo na drugi del mesta, kraja, ulice. Oziroma izmišljenega – ko se iz udobja svoje dnevne sobe izstrelimo v vesolje, preteklost, prihodnost ali popolnoma domišljiski svet.

Celoten spekter doganja je 360 stopinjski, kar pomeni, da je virtualni svet dobesedno vse okrog nas, kamorkoli pogledamo. Za potop v globine dodatne dimenzije resničnosti, pa potrebujemo specfično tehnologijo, ki nam omogoča, da v celoti doživimo nov in drugačen svet.

VR očala in oprema (senzroji, slušalke, podporni mehanski elementi) omogoča, da v celoti doživmo vse razsežnosti nekega drugega resničnega oziroma izmišljenega okolja.

Povsem tehničen odgovor na vprašanje, kaj je virtualna resničnost, pa bi se glasil nekako takole. Virtualna / navidezna resničnost je 3-dimenzionalno digitalno okolje, ki ga fizična oseba lahko raziskuje in v njem vzajemno sodeluje (interact). Oseba v VR okolju postane del te digitalne resničnosti in je v celoti poglobljena v njeno vsebino. Prav tako lahko z vsebino, predmeti in ostalimi udeleženci sodeluje in manipulira (jih uporablja).

Kako delujejo VR očala?

Ključni izziv vseh razvijalcev VR sistemov je preslepiti možgane, da se nahajajo v virtualnem in ne resničnem okolju. Naši možgani so precej bolj napredni od najbolj naprednih video zaslonov. Ti namreč sliko prikazujejo na 180 stopinjskem zaslonu, medtem ko človeške oči poznajo nekaj, čemur pravimo periferni vid,

Periferni vid, ob precejšnji poenostavitvi, pomeni celoten vidni spekter, ki v trenutku gledanja ni v popolnem fokusu. Človeško oko namreč poleg vida, ki ga oko in možgani v celoti sfokusirajo, zaznava stvari na vseh straneh, ki niso povsem v fokusu.

VR sistemi virtualno okolje ustvarjajo s pomočjo dveh stereskopskih zaslonov. En na vsakem očesu. Vsak zaslon prikazuje rahlo drugačno sliko pod rahlo različnim kotom, s čimer ustvarja učinek globine. VR očala okrog zaslonov uporabljajo gosto peno, s katero očesu onemogočijo, da bi v vidni spekter vnesel informacije realnega sveta oziroma da bi bo oči prihajala organska svetloba. Tako bi se učinek navidezne resničnosti precej zmanjšal.

Za manipulacijo uporabniške izkušnje se tako uporablja različne tehnologije:

Sledenje glavi

Sledenje glavi v VR sistemih sledi, beleži in se odiziva gibanju vaše glave. Od ene do druge strani ter glede na gibalni kot. Za sledenje gibanja po oseh X, Y in Z uporablja različne merilnike: potenciometer, giroskop in nabor LED luči, ki služijo kot “zunanja očesa” VR očal. Sledenje premikanja glave zahteva izredno nizko frekvenco odzivnost (manj kot 50 milisekund) sicer je uporabniška izkušnja slaba in naše oči zaznajo zakasnitev v prikazovanju slike.

Sledenje očem

Nekateri VR sistemi uporabljajo IR senzorje, ki sledijo premikanju vaših oči in temu primerno prilagajajo vsebino na zaslonu. Ključen razlog za to tehnologijo je še bolj realističen občutek in razširjen kot zaznavanja.

Sledenje gibanja

Sledenje gibanja uporabnika je še vedno najbolj najmanj razvita tehnologija. Brez tehnologije gibanja je uporabniška izkušnja izredno toga in ne omogoča ogledovanja naokrog in še manj gibanja po prostoru. Navkljub temu, da določeni razvijalci z dodatnimi senzorji že omogočajo sprehajanje po 3D prostoru (HTC Vivce PRO), pa je ta tehnologija še vedno najmanj razvita.

Valentina Shin iz inštituta MIT izredno poljudno in učinkovito razloži delovanje VR tehnologije.

Zgodovina VR očal

Če se osredotičimo na povsem plastično terminologijo VR tehnologije, da je to navidezna resničnost sposobnost, da nas postavi v drugačen prostor in čas, potem ne moremo mimo prvih takšnih ponazoritev ža daljne freske Bitka pri Borodinu iz leta 1812!

360 stopinjska freska iz 19. stoeltja ponazarja eno najbolj krvavih bitk iz tistega stoletja. Avtor freske Louis-François Lejeune je z njo želel gledalca v celoti postaviti na krvava polja, kar mu je, vsaj v tistem času, zagotovo uspelo bolj impresivno kot z običajno veliko fresko.

1849 – Prvi stereskop z dvema lečama

Ko pa govorimo o prvih pravih poskusih manipulacije človeških možganov, ki jih preko vizualnih zakonitosti želimo preslepiti, da se nahajamo v drugačnem času in prostoru, se moramo ustaviti v letu 1849. Takrat je sir David Brewster predstavil enega svojih vidnejših izumov, ki je precej zaznamoval razvoj VR tehnologije – stereoskop.

Posebnost, ki jo je dognal Brewster in uspešno implpementiral v prvo iteracijo stereoskopa je bila ta, da je vsakemu očesu prikazal drugačno sliko. Vsako oko namreč prebere drugačno vrsto informacij, ki jih pošlje možganom. Tako se je rodil prvi stereoskop z dvema lečama in dvema prikazoma slik v realnem času.

[bctt tweet=”A to veš, da je prva VR očala predstavil David Brester že daljnega leta 1849!”]

1930 – Pogled v prihodnost pred skoraj 100 leti

Že skoraj 100 let pa bo minilo od prvega vizuonarskega prikaza, kam vse nas bo pripeljala prihodnost in razvoj. Stanley G. Weinbaum je zapisal zgodbo v kateri glavno vlogo odigrajo futuristična očala. Ko si jih uporabnik nadene ga vsebina v njih preko hologramov, vonja, tipa in seveda vida, popelje v popolnoma drugačen prostor in čas.

Z tiste čase verjetno izredno kompleksna ideja, ki pa je bila, kot lahko vidimo danes, izredno progresivna in zelo dobro premišljena.

1960 – Domišljija odprla vrata tehnološkemu razvoju

Ni minilo veliko let, ko so se začeli prvi resni poskusi VR očal, ki so opravljale enake funkcije, kot jih opravljajo VR očala danes. Leta 1960 se tako pojavi prvi VR set, ki že precej spominja na današnje različice. Telesphere Mask, kot je bilo izvirno ime patentiranega VR seta, velja za prvo naglavno VR opremo. Omogočala je ogled 3D in širokokotnih vsebin skupaj z stereo zvokom.

1968 – Damoklejev meč

Ivan Sutherland in njegov študent Bob Sproull ustvarita prvo VR / AR naglavno napravo. Zaradi velike teže naprave in dolgega držala iz stropa, ki je očala pomagal držati na glavi, sta napravo poimenov Damoklejev meč. Velja za prvo napravo, ki za delovanje ni uporabljala kamere ali fotografij, temveč računalnik.

1987 – rojstvo termina Virtual Reality / navidezna resničnost

Po Černobilu pa se je vse skupaj začelo zares. Ne da obstaja kakršnakoli povezava, ampak leta 1987 je Jaron Lanier sestavil (nekateri trdijo da zgolj populariziral) izraz Virtual Reality (prev: navidezna resničnost). Jaron Lanier je sicer ekstravagantni ameriški filozof, računalničar, skladatelj in vizualni umetnik. Je tudi ustanovitelj Visual programming lab-a (VPL), ki ga je ustanovil malce pred prvič slišano skovanko Virtual Reality.

VPL je bilo prvo podjetje, ki je VR tehnologijo ponudilo tudi na trgu. Cenovni razponi so bili vse prej kot primerjivi današnjim, a bile so prve naprave, ki so omogočale upravljanje drugega prostora in časa iz udobja lastnega doma. Imenovale so se EyePhone, EyePhone HRX in Dataglove. Cene? Začele so se pri 9000 dolarjih za rokavice in končale pri slabih 50.000 dolarjih za EyePhone HRX.

1991 – masovna popularizacija VR tehnologije

Zaradi visokih stroškov razvoja in prozivodnje se VR tehnologija sicer ni še udomačila v uporabniških gospodinjstvih, so pa zato po veliko ameriških mestih vzniknili arkadni VR centri. Vrituality Group je kot eden najvidnejših ponudnikov omenjenih centrov ponujal samosotojne in skupinske VR naprave. Te so omogočale poglobljene 3D vizualne učinke in igranje iger v VR svetu.

1993 – 1995 – SEGA in Nintendo VR poskusa

Kar se je zdelo kot zanimiv tehnološki korak naprej podjetja Sega – VR set Sega Genesis – se je končalo precej klavrno. Navkljub predstavitvi konzole na Consumer Elektronics Show sejmu leta 1993 in razvoju že štirih iger za omenjeno konzolo (ter celo cenovnem pozicinoiranju konzole), pa ta ni nikoli ugledala luči sveta.

Nintendov Virtual Boy iz leta 1995 ni imel tako klavrnega začetka kot omenjeni Genesis in je luč sveta tudi dejansko ugledal, a tudi njegova prihodnost ni bila ravno rožnata. Virtual Boy je bil uspešno lansiran na ameriškem in japonskem trgu, le da se trg na konzolo dobsedno ni odzval. Glavni razlog je bila zagotovo osnovna grafika, ki je bila izredno primitivna in osnovna. Spekter barv se je razprostiral le od črne do rdeče, usluge pa konzoli ni naredil niti robusten dizajn. Ta je bil namreč tako tog, da so bila VR očala izredno neudobna. Posledica omenjenih izzivov je Nintendo prisilila v ustavitev proizvodnje leto zatem.

21. stoletje – VR današjega časa

Seveda so imeli razvijalci prvih VR sistemov izredno zahtevno podporno okolje. Video, gaming in inženriski razvoj ni bil niti blizu današnjim zmožnostim, zato se lahko iskreno samo zahvalimo volji, progresivnost in strasti razvijalcem opreme tistega časa. Po prelomu milenija in nekaj let za tem smo seveda priča neverjetnim programerskim, inženirskim in razvojnim dosežkom, ki utirajo pot naprej. A vse to na ledini, ki so jo orali omenjeni prehodniki.

Razvoj VR očal in tehnologije

Danes lahko podjetja kot so HTC, Oculus, Google, Windows, Samsung, Lenovo, Nintendo, Sony zanesejo na podporno okolje manjših, neodvisnih razvijalcev, ustvarjajo svoja razvojna okolja, predvsem pa črpajo iz arzenala izjemno bogate digitalne sfere, ki se je zgradila v zadnjih desetih letih. Razvoj sodobnega časa je eksponetno hitrejši in leto v razvoju pomeni več kot je včasih pomenila celotna dekada.

Zato so današnji VR sistemi postali cenovno dostopni, izredno poglobljeni in bodo kaj kmalu ustvarjali okolja, ki bodo povsem primerljiva resničnemu.

[bctt tweet=”Letos bo globalna številka prodanih VR enot presegla šest milijonov, vrednost prodaje do leta 2025 pa ocenjujejo na več kot 40 milijard dolarjev.”]

VR očala: vrste, kakovost in primerjava

VR trg raste. Do leta 2025 je globalna vrednost VR trga ocenjena na več kot 40 milijard dolarjev. Vsako leto se na trgu pojavijo nova podjetja, ki razvoj potiskajo dlje. Nekaj vrstic višje sem zapisal nekaj najbolj vidnih predstavnikov, ki razvijajo tako VR očala in opremo, kot tehnologijo in programsko opremo, ki jo VR oprema potrebuje, da je tržno zanimiva.

Oglejmo si tako nekaj najbolj vidnih igralcev VR tehnologij na trgu, ki zadnjih nekaj let vztrajno dopolnjujejo globalno VR krajino.

[table id=2 /]

Google Cardboard

Za nekoga, ki se prvič srečuje z VR svetom je zagotovo najbolj zanimiva izbira Google Cardboard. Deluje z vsakim telefonom, najrazličnejše spletne knjižnice (Steam) ali celo blagovne znamke (Red Bull VR) imajo ogromno zanimivih vsebin in iger.

Oculus Go

Za nekoga, ki si želi doživeti kakovostno VR izkušnjo. Precej bolj poglobljeno kot pri kartonasti izvedbi. Ogromna, zares ogromna Oculus knjižnica vsebin. In seveda ključno, popolna mobilnost in enostavnost. Brez kablov, brez sicer tudi senzorjev gibanja, kar sicer pomeni, da premikanja (vsaj po VR svetu) z Oculus Go ni. A ga ne boste pogrešali. In očala tudi dejansko uporabljali.

HTC Vive Pro

In pa očala, ki absolutno izstopajo že po sami ceni, ki pove točno to, kar si verjetno predstavljate – HTV Vive Pro. Najbolj premium na trgu ta hip, kar pa seveda ponovno pride z nekaj dodatnimi izzivi. Za poganjanje in zares celovito izkušnjo je potreben tudi zmogljiv računalnik, ki poganja tako kakovostno grafiko, da razlike pride do izraza. Knjižnica Steam je verjetno najbolj založena z vsebinami na trgu, udobje in sama poglobljenost v VR izkušnjo, pa prav tako nista vprašljivi.

Oculus Quest

Oculus Quest so verjetno prva VR očala, ki bodo zares naredila preboj v povsem vsakdanjo rabo. Tako zaradi svoje cene (stanejo manj od povsem običajnega pametnega telefona), kot zaradi enostavne uporabe. Toda ne le to, navdušila bodo tudi tiste, ki VR svetove sicer obožuejo, vendar nikoli ne bi pristali na mukotrpno in dolgo postavljanje VR okolja za hitro igro ali zares globoko dogodivščino.

Še bolj na dolgo in široko sem se o Oculus Quest VR očalih razpisal tudi v blogu o TOP VR igrah za večje skupine oziroma team buildinge, ki jih moraš poznati. “Oculus Quest ima dovolj zmogljiv računalnik, da za delovanje in igranje iger ne potrebuje priklaplanja na stacionaern (ali prenosni) gaming računalnik. Setup je res enostaven, priklop hitrejši od priklopa pametnega telefona, Oculus delovno okolje pa dovolj intuitivno, da se v njem znajde tudi posameznik, ki si je prvič nadel VR očala. Zagotovo največja prednost Oculus Quest očal je enostavnost izrabe fizičnega prostora (Roomscale Boundry). …” beri naprej https://www.escapebox.si/blog/vr-igre-za-drugacen-team-building/.

[elementor-template id=”3975″]

Najbolj zanimivi primeri uporabe VR očal v realnem življenju

To, da igrifikacija v podjetju izboljšuje poslovne rezultate, vam je verjetno znano. In stavim, da si VR tehnologijo in očala najbolj enostavno predstavljate v svetu zabave in marketinga. A VR tehnologija omogoča precej večjo interdisciplinarnost kot se zdi na prvi pogled. Ravno področja izven zabave in marketinga namreč omogočata navječji potencial rabe te tehnologije.

VR očala v izobraževanju

Da lahko VR obogati izobraževalno izkušnjo je relativno samoumevno. Pilotom VR tehnologija že leta omogoča precej bolj varnega prvega privajanja na resničen polet, kot če bi to morali početi na običajnem zaslonu.

Češki osnovnošolci se tako s pomočjo Oculus VR tehnologije in posebej prilagojenega programa World of Comenius učijo anatomije človeka.

Vodstvo Westminister Univerze v Londonu je ustvarilo posebno VR okolje, v katerem študenti prava raziskujejo in odkrivajo namige, ki bi jih pripeljali do odgovorov pri zapletenih kaznivih dejanjih. Če so se včasih študenti morali prebiti čez gore tekstovnega in slikovnega gradiva, lahko sedaj enako (in bolj poglobljen) učinek dosežejo v VR svetu.

Manj kot 5 % šol (osnovnih in srednjih) v ZDA sicer v svoj šolski program vmešča VR tehnologijo. A ta številka se bo zagotovo poviševala, saj ja priložnosti za večjo vključenost otrok zagotovo še precej.

VR očala v medicini

VR tehnologija se v medicini uporablja že samih začetkov sodobnejših VR naprav. V leto dolgi študiji in raziskavi, ki so jo opravili na Duke univerzi je pokazala, da so popolnoma hromi pacienti preko igranja VR nogometnih iger, kjer so morali na stadionu brcati žogo, zbudili določene dele možgan, ki skrbi za preikanje nov. Od osmih pacientov je en izmed njih obnovil nekaj gibalnih funkcij, štirje pa so dobili novo diagnozo in so jim znižali stopnjo ohromelosti.

Zobozdravniki bi verjetno znali VR sisteme najhireje in obče najbolj učinkovito vpeljati VR tehnologijo v svoje ambulante. Raziskava v ZDA je na 79 pacientih testirala učinke VR tehnologije kot distrakcije ob zobozdravstvenih posegih. 79 testnih oseb so razdelili v 3 skupine – prva je nosila VR in ogledovala posnetke plaž, druga posnetke mest, treja skupina pa je bila brez VR tehnologije.

Razlika med pacienti z ali brez VR očal je bila občutna. Pravzaprav je bila razlika očtina tudi med tistimi, ki so bili v pomirjajočem okolju plaže in morja. Medtem ko so testne osebe z VR mestnim vrvežem in tiste brez VR očal zaznale precej višjo bolečno.

Prav tako se VR tehnologija uporablja pri osebah z močnimi post-travmacijskimi motnjami, osebam z avtizmom kot seveda tudi izobraževanju bodočih zdravnikov.

VR očala v turizmu

VR v turizmu bo zagotovo postajala vedno bolj zanimiv odvod VR tehnologije, saj se je s pomočjo navidezne resničnost vrniti 100, 200 in več let v preteklost in kraj, mesto, državo ali objekt doživeti v povsem novi luči.

To je seveda način, kako obiskovalce navdušiti, ko so naš kraj že obiskali. Kaj pa uporaba VR tehnologije, ki bi pomagala pripeljati dodatne obiskovalce? No, nekaj takšnega je uspelo zavodu Visit Wales v letu 2017. Ustvarili so šest zanimivih VR dogodivščin, ki so naletele na izjemen odziv. Več kot 85 % vseh, ki so VR izkušnjo doživeli, je pritrdilo, da bi zaradi izkušnje zagotovo obiskali Wales.

Prav tako v letu 2017 je Expedia lansirala VR projekt imenovan “try before you buy”, v katerem so lahko uporabniki preden so rezervirali sobo v hotelu, opravili celosten VR sprehod po sobi. Občutek za velikost, razgled, svetlobo in ostale oblikovalske detajle so v VR izkušnji precej bolj močna čustvena izkušnja, kot pri običajnih 360 videih ali panoramskih fotografijah.

Predstavljajte si atraktivno in interaktivno VR igrifikacijo gradu in sprehod v srednjem veku.

VR očala v marketingu

Ljudje smo primarno čustvena bitja. In tiste blagovne znamke (ali agencije), ki se tega zavedajo, so običajno bolj uspešne od svoje konkurence. Odičen primer tega je švedski (khm, kitajski?) avtomobilski gigant Volvo. Verjetno je malo (če sploh kdo), ki avta pred nakupom ne bi testiral. Ob lansiranju novega modela EX90 so ustvarili prav posebno doživetje za svoje potencialne kupce. Google Cardboard + izjemen 360 VR video.

In rezultat?

Izjemno učinkovita in tudi precej ugodna kampanja, ki uporabnike postavi tja kamor si pri Volvu najbolj želeli. Za volan najnovejšega modela.

Ker je svet že precej dolgo popolnoma povezan podjetja iz različnih krajev sveta med seboj dnevno sodelujejo. VR sestanki so lahko izredno učikoviti za predstavitve, bolj poglobljene debate ali viharjenje možganov.

Nekatera podjetja tako z VR sistemi učinkovito izobražujejo svoje zaposlene in s tem skrajšajo tako stroške kadra za izobraževanje, ter seveda precej bolj standardizirajo količino in način prenosa informacij. Odličen primer uporabe VR očal v poslovnih procesih je Wallmart.

Spet druga podjetja pa  VR tehnologijo navdušujejo svoje uporabnike ali zaposlene.

Perutnina Ptuj je tako s kampanjo VR Poli Petke zabavala NBA in Luka Dončič fene. V VR košarkarskem svetu so navijači morali v dveh minutah zadeti kar se da število košev. Z dobrimi potezami so si lahko priigrali letalsko vozovnico v ZDA in ogled NBA tekme.

IKEA na drugem koncu Evrope, pa z VR sistemom svojim strankam lahko še pred nakupom demnostrira svoje pohištvo. Linije, načini odpiranj, dejanska velikost, enostavnost predelave in podobno so v VR izkušnji izredno učinkoviti.

VR Team Building

VR Team Building doživetja so lahko izredno zanimiva in zabavna dogodivščina za skupine sodelavcev. S pomočjo VR očal se med seboj povežejo, sodelujejo in tekmujejo v povsem drugačnih svetovih.

S pomočjo premišljenih in zabavnih iger lahko tako urijo veščine komuniciranja, raziskovanja, pripovedovanja in čustvenega povezovanja.

To zadnje je morda še najbolj edinstvena lastnost VR očal oziroma bolje, VR svetov. Nekaterih VR domišljiskih (ali pa resničnih in vrhunsko posnetih) okolji se pač ne da pozabiti, saj so resnične umetniške in inženirske mojstrovine.

Ko temu primešamo še zakonitosti igrifikacije in igralinih konceptov, je recept za zares drugačen team building spisan.

Zaključek

VR tehnologije in možnosti ne gre za vsako ceno in na silo vključevati v poslovne ali marketinške procese, zgolj zato, ker je to naslednja velika tehnologija. Vložki v kakovostne izvedbe so še vedno relativno visoki. Izkušnje, ki se jih da ustvariti za svoje zaposlene, kupce ali poslovne partnerje, pa so vsak dan bolj impresivne.

Širše družbeno gledano VR tehnologija tudi še ni povsem osvojila masovnega trga. Letos bo globalna številka prodanih VR enot presegla šest milijonov. V zadnjih treh letih ta številka letno raste za več kot milijon enot. Iz tega lahko sklepamo, da bo v nekaj letih tehnologija postala popolnoma običajen del tehnologije povprečnega gospodinjstva.

Ravno to pa je velika priložnost tudi za podjetja, ki želijo svojim uporabnikom, zaposlenim ali poslovnim partnerjem ponuditi izkušnjo prihodnosti. Marsikatero podetje že zaradi svoje svoje poslovne strategije, potreb, potenciala, velikost ali pa družbenega ugleda, to pravzaprav mora implementirati.

[elementor-template id=”3795″]

Viri:

https://blog.hubspot.com/marketing/virtual-reality-vr
https://virtualspeech.com/blog/complete-guide-to-virtual-reality
https://www.theverge.com/a/best-vr-headset-oculus-rift-samsung-gear-htc-vive-virtual-reality
https://www.vrs.org.uk/virtual-reality/history.html

What is Virtual Reality?

https://www.marketwatch.com/press-release/virtual-reality-market-growing-at-a-cagr-of-3347-and-expected-to-reach-447-billion-by-2024—exclusive-report-by-marketsandmarketstm-2019-07-05?mod=mw_quote_news

Virtual reality market size in 2018 with forecast for 2019