Trendi igrifikacije za leto 2021

Če so se marketinški guruji še v začetku prejšnjega desetletja spraševali, ali je igrifikacija na njihovem področju le muha enodnevnica ali pa morda trend, ki bo začrtal smernice znamčenja, oglaševanja in prodaje, je danes odgovor na dlani. Igrifikacija je izredno priljubljen in učinkovit način vključevanja uporabnikov, ki ga uporablja vse več malih in velikih podjetji. Še preden pa si ogledamo, kakšni aktualni trendi igrifikacije so, nekaj o tem, kaj igrifikacija sploh je.

Kaj je igrifikacija? 

Igrifikacija je proces uporabe tipičnih elementov iger v neigralnih okoljih z namenom vplivati na motivacijo in posledično tudi na vedenje uporabnika. Igrifikacijske rešitve so učinkovite, ker temeljijo na naravni želji človeka po druženju, samoizražanju, učenju, tekmovanju, premagovanju izzivov ter doseganju ciljev in statusa.

Igrifikacija je torej učinkovito marketinško orodje, ki blagovni znamki pomaga pri zagotavljanju prepoznavnosti, višje stopnje vključenosti uporabnikov ter zvestejših kupcev. 

Tržna vrednost igrifikacije skokovito raste

V lanskem letu smo v različnih blog zapisih že pisali o učinkovith praksah igrifikacije. Obdelali smo vse od igrifikacije v retail trgovinah, pa do najbolj zanimivih oglasnih iger, igrifikacijo v turizmu in na področju bančništva. V začetku novega leta je seveda čas, da se zazremo v prihodnost. Če je bila tržna vrednost igrifikacije leta 2020 ocenjena na 9,1 milijarde dolarjev, raziskave napovedujejo, da bo ta leta 2025 znašala kar 30,7 milijarde dolarjev.  

Kateri so torej trenutni, vedno vidnejši trendi igrifikacije in kaj lahko na tem področju še pričakujemo? 

1. Igrifikacija kot rešitev za upad fizičnega obiska

V letu 2020, ki bi ga brez težav lahko poimenovali tudi leto Covida, se je moralo mnogo blagovnih znamk znajti po svoje. Trgovine so bile zaprte, dogodki odpovedani, svoje nove produkte pa je bilo treba predstaviti na nove, izvirne načine. 

Modna hiša Balenciaga je svojo kolekcijo jesen/zima 2021 denimo predstavila s pomočjo spletne videoigre Afterworld: The Age of Tomorrow. Uporabnik je, v novo kolekcijo oblečen od glave do pet, seveda, odpotoval v leto 2031, kjer se je spoznal “s prihodnostjo človeštva”. 

S pomočjo različno oblečenih likov je svojo poletno kolekcijo predstavila tudi modna hiša Burberry, ki je svoje uporabnike povabila na surfanje. 

Kaj pa pri nas?

Še hiter skok v Slovenijo: podjetje Lidl je decembra svojo kolekcijo igrač preneslo kar na spletno stran. Z našo pomočjo je ustvarilo simpatično igro Škratkova dežela, v kateri so se otroci prelevili v pomočnike božičnih škratkov. Pomagali so jim z zbiranjem igrač, za svoje delo pa so bili seveda tudi bogato nagrajeni. 

Čeprav smo zakorakali v novo, mnogo bolj optimistično leto, je jasno, da se fizični svet še ne bo tako hitro vrnil na svoje stalne tirnice. Blagovne znamke bodo zato še naprej iskale izvirne načine, kako svojemu ciljnemu občinstvu predstaviti svoje nove produkte, trendi igrifikacije se bodo še hitreje spreminjali. Igrifikacija sama pa bo še naprej pridobivala na svoji moči, saj se bodo zaradi konkurenčnosti z njo poigrala tudi tista podjetja, ki jim je za zdaj to še popolna novost. Je čas, da se z njo poigrate tudi vi? 

2. Z igrifikacijo svoje uporabnike motivira vse več manjših podjetji 

Če smo do zdaj inovativne načine igrifikacije opazovali predvsem pri velikanih, kot so Coca Cola, Nike in Puma, se prednosti tovrstnega nagovarjanja uporabnikov vse bolj zavedajo tudi manjša podjetja. Kot kažejo raziskave, je med njimi povpraševanje po igrifikaciji v lanskem letu zraslo za kar 47%.  

Kot dokazujejo prakse in trendi igrifikacije, ta navsezadnje ni nujno le kompleksna in draga video igra, tremveč zadostuje že preprost, lepo oblikovan in vsebinsko premišljen kviz, enostavna on-line escaperoom igra ali pa igra spomina. 

Zakaj igrifikacija?

• Igrifikacija niso vsiljivi digitalni oglasi, na katere so uporabniki že imuni. 
• Gre za zabavno promocijo, ki je aktualna dlje časa. 
• Z edinstvenim pristopom si blagovna znamka zagotovi prepoznavnost in zavest o samem obstoju znamke.
• Izjemna uporabniška izkušnja je recept za uporabnikovo zvestobo. 
• Zvesti uporabniki v povprečju zapravijo več, koti tisti, ki se za nakup odločijo prvič.
• Zvesti uporabniki blagovno znamko priporočajo svojim znancem.
• Medtem, ko uporabniki oglasov na družabnih omrežjih ne delijo, pa svoj prijatelja gotovo izzovejo z igro. 
• Obisk trgovine
  Nekatere blagovne znamke igranje iger povežejo z nagradami ali popusti, ki jih lahko uporabnik izkoristi v spletni ali fizični trgovini. Spet druge v igre vključijo ‘bonbončke’, ki jih uporabnik dobi le z igro v trgovini.

3. Vse več podjetji razvija igrificirane aplikacije, ki so hrati povezane z družabnimi omrežji

Coca-Cola je svoje kupce že daljnega leta 2006 motivirala tako, da jih je nagrajevala za zbiranje “točk zvestobe”.  Na nek način lahko tovrstna taktika še vedno žanje sadove, po drugi strani pa morajo podjetja, ki želijo nagovoriti milenijce in generacijo Z, zaradi njihovih digitalnih navad poskrbeti za igrifikacijo, ki uporabnika bolj osebno nagovori, temelji pa tudi na interakciji. 

Kot kažejo trendi igrifikacije, podjetja zaradi nepogrešljivosti telefona v naših življenjih to dosegajo predvsem s pomočjo mobilnih aplikacij, povezanih z družabnimi omrežji. Izvrsten primer je denimo aplikacija znamke Nike, ki se je s svojo uporabnostjo ugnezdila v vsakdan svojega uporabnika. Z beleženjem športnih dosežkov je uporabnik nagrajen z ugodnostmi, če dosežke deli na Facebooku, pa si prisluži še posebno pohvalo. 

4. Porast igrifikacije, ki razume uporabnika

Igrificirane marketinške akcije cvetijo predvsem zato, ker uporabnika izzivajo in poskrbijo za njegovo čustveno angažiranost. Kampanja s premišljeno zasnovano igrifikacijo uporabnika bolj pritegne kot kampanja brez nje, a kot kažejo trendi, tudi igrifikacija sama po sebi kmalu ne bo več optimalna rešitev.

Zaradi vse večje konkurence igrificiranih kampanj, ki spodbujajo zgolj uporabnikovo tekmovalnost in željo po dokazovanju, bo ta kmalu začel stremeti k mnogo bolj personaliziranim izkušjam. Raje se bo vključeval v kampanje, ki nagovarjajo njegova čustva, potrebe, prepričanja.

To pomeni, da bo v prihodnosti bolj učinkovita igrifikacija tista, ki bo zasnovana na skrbno izrisanih personah publik, ki jo želimo nagovoriti.

5. Vse močnejši postajata obogatena (AR) in virtualna (VR) resničnost 

Človek je po naravi radovedno bitje, ki se v posamezno zgodbo veliko raje vključi, če mu ta ponudi nekaj novega, razburljivega in ga hkrati ob tem tudi izziva. Na drugi strani ljudje obožujemo igre, saj nam te prinašajo mnogo zanimivih čustvenih iskušenj. Še posebno, če gre za igro v virtualni ali obogateni resničnosti, ki v obeh primerih predstavlja še toliko bogatejšo senzorično izkušnjo. 

Če tovrstno senzorično izkušnjo povežemo s premišljeno zgodbo, sta lahko tako VR kot AR tehnologija izvrsten poligon za igrifikacijo. Kot kažejo trendi, ju vse več podjetji uporablja za uvajanje in izobraževanje svojih zaposlenih, znane blagovne znamke pa z njo priskočijo na pomoč tudi svojemu kupcu. Ikea je naprimer razvila AR aplikacijo, s katero lahko uporabnik preveri, kako bi se izbran kos pohištva prilegal določenemu prostoru. 

Taktika prihodnosti 

Igrifikacija je vse močnejše marketinško orodje, ki z novimi tehnologijami in znanji vedno znova in znova išče sveže načine, kako čim bolj domiselno nagovoriti svoje uporabnike.

Igra igrifikacije se bo igrala še dolgo časa, igralcev bo več in več, posamezno podjetje pa mora s premišljenimi in aktualnimi taktikami poskrbeti, da vseh življenj ne izgubi, še preden jo dobro izkoristi.